Koroška cesta 45
Kranj
4000
Slovenija
info@dovrtel-sistemi.si

Odstranjevanje katranskih oblog

Splošno o odstranjevanju katranskih oblog

Dimnikar izvaja odstranjevanje katranskih oblog na prvem mestu mehansko in kemično, sicer pa z izžiganjem ali drugimi postopki. Gre za postopke, ki se izvedejo, kadar katranskih oblog ni mogoče odstraniti z običajnimi postopki za čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav.

 

Kadar se katranske obloge odstranjuje z izžiganjem, je dimnikar dolžan pri tem upoštevati tudi postopek, ki je opredeljen v Uredbi o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah.

 

Odstranjevanje katranskih oblog se izvede:

  • po naročilu uporabnika dimnikarskih storitev,
  • na predlog dimnikarja ali
  • na zahtevo pristojnega inšpektorja s seznanitvijo uporabnika dimnikarskih storitev.

 

Katranske obloge pomenijo, da je obratovanje ali način uporabe kurilne naprave nikakor ne poteka pravilno. Ravno zaradi tega je nujno treba zagotavljati redno izvajanje predpisanih dimnikarskih storitev ter upoštevati napotke in zapisnika dimnikarja. V primeru katranskih oblog je treba najprej preprečiti požarno tveganje nato pa poiskati ter odpraviti vzroke za nastajanje katranskih oblog. V nasprotnem primeru lahko v skrajnem primeru privede do dimniškega požara, ki lahko povzroči tudi večjo škodo ali nesrečo, najmanj. V primeru dimniškega požara je treba upoštevati pojasnila v zvezi z izrednim pregledom po izrednem dogodku.

 

 

Vzroki za nastajanje katranskih oblog

Vzrokov za nastajanje katranskih oblog je več in so si med seboj zelo različni. Zaradi navedenega jih v nadaljevanju navajamo in pri tem poudarjamo, da je na vsaki novo vgrajeni ali rekonstruirani kurilni ali dimovodni napravi treba opraviti obvezno prvi pregled. S strokovno opravljenim prvim pregledom se v veliki meri lahko prepreči nastajanje katranskih oblog.

 

Najpogostejši vzroki za tvorjenje katranskih oblog:

  • neustrezno dimenzionirana dimovodna naprava - glede na kurilno napravo - in druge napake na dimovodni napravi; (višina in presek dimovodne tuljave, izoliranost, material dimovodne tuljave, lega ustja dimovodne naprave itd...);
  • neustrezno urejen dovod zgorevalnega zraka, kot so: premajhna odprtina, tesna okna/vrata, skladiščenje v okolici kurilne naprave, pregosta mreža na odprtini za dovod zraka, neustrezna dolžina zračnika, druge ovire;
  • neustrezno oz. nekvalitetno gorivo, kot so: preveč vlažna drva, stara-trohnela drva, večja količina lubja, lepila, iveri, smola, kurjenje odpadkov. Sestava peletov in kvaliteta  sekancev sta za pravilno obratovanje sodobnih kurilnih naprav izjemno pomembna;
  • neustrezen načina kurjenja, kot so: pripiranje dovoda zgorevalnega zraka, prepogosto nalaganje drv, nalaganje drv v prevelikih količinah;
  • neredno opravljanje dimnikarskih storitev, zlasti čiščenja in pregledovanja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav.